Otrok ima alergijo, kaj storiti?

Statistike kažejo, da ima težave z alergijami približno šest do osem odstotkov otrok. Ker je njihov imunski sistem šibkejši od odraslega, se alergije razvijejo pogosteje kot pri odraslih. Otroci so še posebej dovzetni za alergije na hrano, preobčutljive reakcije pa se večinoma razvijejo že v prvem letu starosti. V mnogih primerih gre pravzaprav za intoleranco in ne za alergijo. Da bi lahko razumeli razliko med obema, je pomembno poznati značilnosti alergije na hrano.

Razlika med alergijo in intoleranco

Alergija je preobčutljivost na določeno snov, ki je sicer telesu sama po sebi neškodljiva, vendar jo telo lažno zazna kot tujek. Te snovi imenujemo alergeni in v telesu izzovejo alergično reakcijo. Naš imunski sistem prepozna določeno snov kot škodljivo (recimo jagode) in v telesu sproži alergično reakcijo.

Najzanesljivejši odgovor na to, ali se otrok spopada z alergijo ali intoleranco so posebni alergijski testi, ki ugotavljajo prisotnost specifičnih protiteles v otrokovem organizmu.

Najpomembnejša razlika med alergijo na hrano in intoleranco pri otrocih je ta, da se pri intoleranci na določeno živilo ne sproži reakcija imunskega sistema. Intoleranca se kaže predvsem s prebavnimi motnjami kot so vetrovi, napihnjenost in driska.

Simptomi alergije na hrano

Kot smo omenili, se ob vnosu alergena telo odzove z alergično reakcijo. Organizem proizvede protitelesa, ki lahko zaznajo prisotnost problematičnega živila. Protitelesa imunskemu sistemu sporočijo o vdoru »tujka«, sproščati se začne histamin, ta pa sproži alergijsko reakcijo oziroma simptome, povezane z alergijo. Simptomi so lahko zelo blagi, včasih pa tudi precej resnejši.

Običajno se simptomi pojavijo že v nekaj minutah po zaužitju hrane, na katero je otrok alergičen. Najpogostejši simptomi so srbečica in pekoč občutek na jeziku. Pojavi se lahko tudi srbečica ušes, izpuščaji in težave z dihanjem. V skrajnih primerih je lahko alergijska reakcija tudi življenjsko nevarna, zato je pravilno in nujno ukrepanje še kako pomembno.

Alergije na hrano praviloma ne trajajo vse življenje. Pri otroku navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Alergije na kravje mleko in jajca praviloma hitreje izzvenijo kot alergije na ribe in arašide. 

Kako ukrepati ob alergični reakciji

V primeru da je alergična reakcija hujša in se pojavijo težave z dihanjem, otekanjem obraza in ustnic, pojav močnega bruhanja ali driske, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. V najhujšem primeru se namreč lahko zgodi, da se otrokove dihalne poti zaprejo. V primeru, da otrok trpi za hudo obliko alergije na hrano, pri kateri obstaja povečana nevarnost za anafilaktični šok, starši običajno dobijo tudi injektor adrenalina.

Če so simptomi blažji, npr. srbečica, izpuščaji, lahko počakate na obisk pri pediatru, ki vas bo napotil na pregled k specialistu za potrditev suma na alergijo in opredelitev spornega živila oziroma alergena.

Najbolj učinkovit način preprečitve alergičnega napada je vsekakor izogibanje alergenu, ki alergijo izzove. Pozorni bodite tudi na razne »skrite sestavine« in vedno natančno preberite deklaracijo na živilih. Določena živila lahko vsebujejo tudi sledi drugih alergenov (oreščki ipd.). Pred zaužitjem vsake hrane raje pridobite dodatne informacije in s tem preprečite možnost alergične reakcije. O otrokovi alergiji obvestite tudi vse, ki so vključeni v skrb vašega otroka.

V kolikor alergen vseeno pride v telo, je najboljši ukrep, da se alergen čim hitreje izloči iz telesa. V tem primeru svetujemo zaužitje gela za razstrupljanje Enterosgel, ki je primeren za otroke nad enim letom starosti. Deluje tako, da v črevesju na svojo površino veže alergene in druge škodljive snovi, ki se potem skupaj z blatom izločijo iz telesa.

Več o načinu uporabe za določeno vrsto alergije lahko preberete tukaj.