Prizadane lahko kateri koli del gastrointestinalnega trakta, od ust do anusa (zadnjične odprtine), vnetni proces pa lahko zajame vse plasti črevesne stene. Vnetje poteka po tkivu prekinjeno z vmesnimi otočki zdravega tkiva. V GIT-u tako nastanejo manjša področja površinskih erozij, ki se s časom večajo in poglabljajo ter postanejo prave razjede (ulkusi). To vodi v brazgotinjenje in okorelost GIT-a. Napredovanje bolezni lahko pripelje do obstrukcije črevesja. Zaplet nastane, če ulkusi predrejo črevesno steno in črevesne bakterije razširijo ter inficirajo okolne organe. Lahko je zelo boleča in izčrpovalna, ter lahko pripelje do življenje ogrožajočega stanja. Vzrok za izbrug bolezni je še neznan. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki imajo v družini že koga z boleznijo iz skupine kroničnih vnetnih črevesnih bolezni.
Razpon znakov in simptomov je od zelo blagih do hudih, tudi nastop je lahko, ali postopen, ali nenaden. Pogosto ima bolezen tudi obdobja remisij, ko ni prisotnih nobenih bolezenskih znakov ali simptomov. V aktivni fazi pa se lahko pojavijo diareja, bolečina in krči v trebuhu, kri v blatu, razjede (pri pregledu se opazi, če se nahajajo v ustih), zmanjšan apetit in izgubljanje telesne mase, vetrovi, bruhanje, slabost, slabokrvnost itn. Lahko se pojavijo tudi vročina, utrujenost, artritis - vnetje sklepov, vnetje očesa, izpuščaji na koži, vnetje jeter in žolčnih vodov, pri otrocih zaostanek v rasti in spolni dozorelosti.
Simptomi in znaki:
- zmanjšan apetit,
- bruhanje,
- kri v blatu,
- driska,
- trebušni krči,
- zaostanek v rasti,
- upočasnjen spolni razvoj pri otrocih,
- slabost,
- vnet sklep,
- slabokrvnost,
- razjede v ustih,
- utrujenost,
- vročina,
- vetrovi,
- izguba telesne teže in
- bolečina v trebuhu.
Enterosgel pospeši izločanje snovi, ki so v telesu nabrane in lahko zvečajo reaktivnost telesa na snovi iz okolice. To so npr. konzervansi, dodatki pri hrani, težke kovine, endotoksini itn.
Drugi pomemben vpliv je ta, da Enterosgel sprazni enterohepatični cikel in s tem razbremeni jetra, ta pa lažje predelajo že nabrane strupe v telesu in jih izločijo. Enterosgel vpliva tudi na zaščito črevesne sluznice, saj s tem, ko veže v dvanajstniku žolčne kisline, zmanjša draženje sluznice črevesja v začetnem delu tankega črevesja in s tem podpre njeno obnovo.
Za začetek priporočamo eno mesečno razstrupljanje. Potem pa redno, vskodnevno uporabo z nižjimi dozami tekom celega leta, ali pa še 3-4x letno 14-28 dnevno razstrupljanje.
Enterosgel je potrebno jemati 1,5-2. uri stran od protivnetnih zdravil, ki se jemljejo v obliki tablet in praškov za pitje.
Ob uporabi klizem se priporoča istočasna uporaba tako Enterosgel-a in klizme, saj traja prehod Enterosgela do zadnjične odprtine toliko časa, da se bo zdravilo, ki je bilo dano s klizmo, že absorbiralo v pričakovanem odmerku, ostalo pa se bo z blatom izločilo.
Pri Azatipirinu (=Imuran -imunosupresiv) in Ciklosporinu, Enterosgel nima signifikantnega vpliva na izločanje iz telesa, saj se omenjeno zdravilo presnavlja po različnih poteh in encimih, izloča se preko ledvic s sečem, ter tudi preko jeter. Količina, ki se izloča prek jeter, je taka, da tudi če je Enterosgel prisoten, ne bi imelo vpliva na učinkovitost terapije.
Kombiniramo ga z uradno terapijo kot podporo pri akutnih stanjih in izbruhih in kot preventiva. Lahko skupaj s probiotiki, saj le ti pripomorejo k boljšemu stanju črevesja in s tem tudi celotnega organizma.
Biološka zdravila so v osnovi zdravila, s pomočjo živih organizmov - protitelesa, imunoglobulini itn. Humira vsebuje Adalimumab, Ramicade pa Infliximab učinkovino - oba sta protitelesi.
Pri zdravilih Humira in Ramicade poti izločanja iz telesa niso znane in ne moremo s sigurnostjo reči, da Enterosgel na njih ne vplival. Zato je uporaba Enterosgela sočasno s Humiro ali zdravilom Ramicade priporočljiva le po posvetu z lečečim specialistom.