Prebava

Tkachenko, Efficiency and safety of Enterosgel in the treatment of IBS

SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA (IBS)

Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je psihosocialna funkcionalna prebavna motnja, ki bistveno zmanjša bolnikovo kakovost življenja. Kaže se v ponavljajočih se bolečinah v trebuhu in motenim odvajanjem blata. Največ obolevnosti je med mladimi zaposlenimi (v starosti od 24 do 41 let). Dandanes je glede na odsotnost enotnega diagnostičnega testa običajna praksa preverjati diagnozo IBS v skladu z rimskimi merili (različica III), kjer je bolezen opredeljena kot ponavljajoča se bolečina v trebuhu ali nelagodje vsaj tri dni na mesec, tri zaporedne mesece, opazovati pa je potrebno vsaj šest mesecev. IBS je povezan z naslednjima dvema ali več značilnostmi:

1) Izboljšanje po odvajanju blata

2) Sprememba v pogostosti odvajanja blata med boleznijo

3) Sprememba oblike blata med boleznijo.

ZDRAVLJENJE

Do danes načrti zdravljenja IBS niso standardizirani in ni poenotenega zdravljenja različnih oblik IBS. Menijo, da je to posledica pomanjkanja znanja, zapletenosti patofiziologije IBS in različnih kliničnih manifestacij. Za zdravljenje IBS se uporabljajo različne skupine zdravil, vključno s spazmolitiki, odvajali, zdravili proti diareji, pro- in prebiotiki ter antidepresivi.

Obeta se iskanje novih učinkovitih načinov kompleksne terapije IBS, zlasti uporaba enterosorbentov. Sorbenti so snovi z visoko adsorpcijsko (vezavno) sposobnostjo, ki se v prebavnem traktu ne razgradijo in so sposobne vezave eksogenih in endogenih strupenih snovi (mikroorganizmov in njihovih toksinov, strupov, zaostankov metabolitov in drugih škodljivih snovi) z adsorpcijo in absorpcijo, ionsko izmenjavo ali tvorbo kompleksov. V obravnavanem razredu zdravil so še posebej izpostavljeni silicijevi enterosorbenti, med katerimi je Enterosgel najbolj razširjen in znan po svojih selektivnih lastnostih.

CILJ IN POTEK ŠTUDIJE

Cilj študije je bil oceniti učinkovitost silicijevega enterosorbenta (Enterosgel) pri bolnikih z IBS, pri katerih prevladuje driska. Bolnike so razdelili v dve skupini. Glavna skupina je zauživala Enterosgel (odmerek 22,5g 3-krat na dan, 1 uro po obroku, 21 dni), referenčna skupina pa drugo zdravilo (bizmutov trikalijev dicitrat, prav tako 21 dni). Za oceno učinkovitosti zdravljenja so bile pritožbe pacientov ocenjene z uporabo vprašalnika GSRS (ocenjevalna lestvica prebavnih simptomov), ocenjena je bila pogostost in oblika blata ter mioelektrična aktivnost prebavnega trakta delovanje peristaltike).

ZAKLJUČEK

Kot rezultat zdravljenja so bolniki glavne skupine (tisti, ki so prejemali Enterosgel) dosegli statistično značilno zmanjšanje bolečin v trebuhu, sindroma driske, dispepsije in celotne lestvice GSRS. Klinično najpomembnejše spremembe, ki so jih opazili pri bolnikih glavne skupine, so vključevale normalizirano frekvenco odvajanja blata (7-krat na teden), normalizacijo oblike blata (do tipa 4 po Bristolovi lestvici) in zmanjšanje bolečin. Prav tako so pri meritvah mioelektrične aktivnosti opazili težnjo k normalizaciji črevesne peristaltike. S tem se je tudi izboljšala kakovost življenja bolnikov. Shema zdravljenja, ki jo je torej mogoče priporočiti za uporabo pri bolnikih z IBS, kjer prevladuje driska, je: peroralni odmerek 22,5 g 3-krat na dan, 1 uro pred ali po obroku 3 zaporedne tedne (gel se spije razredčen v 200 ml vode ali vsaj poplakne z 200 ml vode).

Chernikova EA, Enterosorpcija kot pomembna metoda ublažitve kronične agresije endotoksinov

Študija 25 bolnikov s kroničnimi vnetnimi boleznimi v fazi remisije je pokazala učinkovitost črevesne adsorpcijske metode (enterosorpcija) za znatno zmanjšanje koncentracije bakterijskega lipopolisaharida (LPS) v splošnem obtoku.

Endotoksinska agresija (EA) črevesne etiologije je univerzalni dejavnik v patogenezi mnogih bolezni in sindromov in je lahko neposredni vzrok lokalnega vnetja, akutnega in kroničnega SIRS (sindroma sistemskega vnetnega odziva), alergijskih in avtoimunskih reakcij, ki so možne zaradi sposobnosti bakterijskih lipopolisaharidov (LPS), da sodelujejo s TLR4 ter aktivirajo prirojeno in pridobljeno imunost. Slednja deluje tako proti tujim kot tudi proti lastnim antigenom, njena hiperaktivnost pa določa razvoj alergijskih in avtoimunskih bolezni.

Kronična EA (CEA) se razvije zaradi tolerance do endotoksinov. Zanjo so značilne kronične bolezni nizke intenzivnosti (brez povišanja telesne temperature in sprememb levkocitov), prekomerna koncentracija LPS v krvnem obtoku (1,25 do 3,0 EU / ml) in zmanjšanje integralnih indikatorjev aktivnosti imunosti na antiendotoksine (AEI). Zato so v študiji iskali načine za zmanjšanje koncentracije LPS v krvnem obtoku, pri čemer so vključili tudi enterosorpcijo.

Odkrili so, da enterosorpcijo lahko uporabimo kot sredstvo za odpravo CEA. Monoterapija z enterosorbentom Enterosgel namreč zmanjša povprečno koncentracijo LPS v splošnem obtoku za 56% in je sposobna odpraviti CEA pri vsakem četrtem bolniku s kroničnimi vnetnimi boleznimi