Prebava

Tkachenko, Efficiency and safety of Enterosgel in the treatment of IBS

SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA (IBS) IN ZDRAVLJENJE

Sindrom razdražljivega črevesja se nanaša na psihosocialne funkcionalne prebavne motnje, ki se kažejo v ponavljajočih se bolečinah v trebuhu in oslabljenem odvajanju blata. IBS vpliva na kakovost življenja bolnikov, največ obolevnosti pa je med mladimi zaposlenimi (v starosti od 24 do 41 let). Dandanes je glede na odsotnost enotnega diagnostičnega testa, običajna praksa preverjati diagnozo IBS v skladu z rimskimi merili (različica III), kjer je bolezen opredeljena kot ponavljajoča se bolečina v trebuhu ali nelagodje vsaj tri dni na mesec, tri zaporedne mesece, opazovati pa je potrebno vsaj šest mesecev. IBS je povezan z naslednjima dvema ali več značilnostmi:

1) Izboljšanje po odvajanju blata

2) Sprememba v pogostosti odvajanja blata med boleznijo

3) Sprememba oblike blata med boleznijo.

Glede na lestvico oblike blata po Bristolu in rimska merila III je bilo predlagano, da se bolnike z IBS razdeli v naslednje skupine: IBS, pri katerem prevladuje zaprtje, IBS, kjer prevladuje driska, mešani tip IBS.

Do danes načrti zdravljenja IBS niso standardizirani in ni enotnega zdravljenja različnih oblik IBS. Menijo, da je to posledica pomanjkanja znanja, zapletenostjo patofiziologije IBS in različnimi kliničnimi manifestacijami. Za zdravljenje IBS se uporabljajo različne skupine zdravil, vključno s spazmolitiki, odvajali, zdravili proti diareji, pro- in prebiotiki ter antidepresivi.

Obeta se iskanje novih učinkovitih načinov kompleksne terapije IBS, zlasti uporaba enterosorbentov. Sorbenti so snovi z visoko adsorpcijsko sposobnostjo, ki se v GIT ne razgradijo in so sposobne vezave eksogenih in endogenih strupenih snovi (mikroorganizmov in njihovih toksinov, strupov, prekomernih metabolitov in drugih škodljivih snovi) z adsorpcijo in absorpcijo, ionsko izmenjavo ali tvorbo kompleksov. V obravnavanem razredu zdravil posebno izstopajo silicijevi sorbenti, med katerimi je Enterosgel najbolj razširjen in znan po svojih selektivnih lastnostih.

POTEK ŠTUDIJE

V študijo je bilo vključenih 30 bolnikov z IBS, pri katerem prevladuje driska (16 žensk in 14 moških). Vsi bolniki so bili razdeljeni v dve skupini: glavno skupino so zdravili z enterosorbentom "Enterosgel" (odmerek 22,5 g 3-krat na dan, 1 uro po obroku, 21 dni), referenčno skupino so 3-krat na dan zdravili z bizmutovim trikalijevim dihidratom (1 tableta) 30 minut pred obroki in po 1 tableto ponoči 21 zaporednih dni. Za oceno učinkovitosti zdravljenja so bile pritožbe bolnikov ocenjene z uporabo vprašalnika GSRS, ocenjena je bila pogostost in oblika blata ter mioelektrična aktivnost prebavnega trakta (aparat "Gastroenteromonitor-GEM-01").

REZULTATI

Kot rezultat zdravljenja so bolniki glavne skupine dosegli statistično značilno zmanjšanje bolečine v trebuhu, sindroma driske, lestvice dispepsije in celotne lestvice GSRS. Po terapiji s primerjalnim zdravilom so se pri bolnikih referenčne skupine intenzivnost bolečin v trebuhu, refluksnega sindroma, sindroma driske in dispepsije znatno zmanjšale. Klinično najpomembnejše spremembe, ki so jih opazili pri bolnikih glavne skupine, so vključevale normalizirano pogostost odvajanja blata (7-krat na teden), normalizacijo oblike blata (do tipa 4 po Bristolovi lestvici) in zmanjšanje intenzivnosti bolečine.

ZAKLJUČEK

Pri ocenjevanju mioelektrične aktivnosti (MEA) prebavnega trakta med skupinami ni bilo bistvenih razlik, vendar je bil odkrit nenavaden odziv GIT pri bolnikih z drisko po vnosu hrane: opazili so zmanjšanje namesto pričakovanega povečanja MEA. Tako je študija pokazala, da je uporaba zdravila Enterosgel zmanjšala pritožbe bolnikov z IBS, kjer prevladuje driska, in resnostjo bolečin v trebuhu, kar je prispevalo k izboljšanju kakovosti bolnikovega življenja. Shema zdravljenja, ki jo je mogoče priporočiti za uporabo pri bolnikih z IBS, kjer prevladuje driska, je: peroralni odmerek 22,5 g 3-krat na dan, 1 uro pred ali po obroku 3 zaporedne tedne (gel se spije razredčen v 200 ml vode ali vsaj poplakne z 200 ml vode).

Študija učinkovitosti in varnosti uporabe zdravila Enterosgel, ki se daje za zdravljenje bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja, ki prevladuje več kot drisko, je pokazala varnost in učinkovitost študijskega zdravila. Vrednotenje po GSRS je pokazalo znatno zmanjšanje na lestvicah bolečin v trebuhu, sindroma driske, dispeptičnega sindroma in na celotni merilni lestvici. Po mnenju EGG je med proučevanjem MEA očitna težnja k normalizaciji funkcije GIT za motorično evakuacijo.

Chernikova EA, Enterosorpcija kot pomembna metoda ublažitve kronične agresije endotoksinov

Študija 25 bolnikov s kroničnimi vnetnimi boleznimi v fazi remisije je pokazala učinkovitost črevesne adsorpcijske metode (enterosorpcija) za znatno zmanjšanje koncentracije bakterijskega lipopolisaharida (LPS) v splošnem obtoku.

Endotoksinska agresija (EA) črevesne etiologije je univerzalni dejavnik v patogenezi mnogih bolezni in sindromov in je lahko neposredni vzrok lokalnega vnetja, akutnega in kroničnega SIRS (sindroma sistemskega vnetnega odziva), alergijskih in avtoimunskih reakcij, ki so možne zaradi sposobnosti bakterijskih lipopolisaharidov (LPS), da sodelujejo s TLR4 ter aktivirajo prirojeno in pridobljeno imunost. Slednja deluje tako proti tujim kot tudi proti lastnim antigenom, njena hiperaktivnost pa določa razvoj alergijskih in avtoimunskih bolezni.

Kronična EA (CEA) se razvije zaradi tolerance do endotoksinov. Zanjo so značilne kronične bolezni nizke intenzivnosti (brez povišanja telesne temperature in sprememb levkocitov), prekomerna koncentracija LPS v krvnem obtoku (1,25 do 3,0 EU / ml) in zmanjšanje integralnih indikatorjev aktivnosti imunosti na antiendotoksine (AEI). Zato so v študiji iskali načine za zmanjšanje koncentracije LPS v krvnem obtoku, pri čemer so vključili tudi enterosorpcijo.

Odkrili so, da enterosorpcijo lahko uporabimo kot sredstvo za odpravo CEA. Monoterapija z enterosorbentom Enterosgel namreč zmanjša povprečno koncentracijo LPS v splošnem obtoku za 56% in je sposobna odpraviti CEA pri vsakem četrtem bolniku s kroničnimi vnetnimi boleznimi